PETEK, 24. 6. 2016
ČETRTEK, 23. 6. 2016
V potoku Perivniku smo iskali njegove prebivalce in tako ugotavljali, kako čist je, se naučili o soški postrvi, spoznali tudi potoško postrv in šarenko – ne na krožniku! Imamo tudi nadebuden lokostrelski podmladek in zagrete plesalce, ki izjemno radi plešejo čačača – tudi če glasba narekuje kak drug ritem.
SREDA, 22. 6 .2016
Preživeli smo. Jagodno luno (komaj), v gozdu (zlahka), nekateri celo v zraku. Kobariške štruklje smo pripravljali ob zgodovini in geografiji in jih pri večerji z veseljem zmazali. Naj bo danes luna mila, da nam bo pustila spati!
TOREK, 21. 6. 2016
Če mislite, da sedmošolci po štiriurnem osvajanju okoliških hribov (malo slovenskih, malo italijanskih), izjemno zanimivem učenju zgodovine na prizorišču samem, prepoznavanju (in poimenovanju – včasih tudi s človeškimi imeni) rastlin in opazovanju živali (videli smo dva jadrajoča orla in kačo, ki je ob vreščanju pobegnila, preden jo je bilo mogoče identificirati) nato nimajo več energije za igro frizbija, nogometa ali namiznega tenisa, se motite. Kar pokajo od energije.
PONEDELJEK, 20. 6. 2016
Pa smo tu!
Pot je potekala mirno, tablete proti slabosti so odlično delovale. Sedmošolci so že med potjo krepili prijateljske vezi, niso pa pozabili tudi opazovati lepot nekoliko drugačnega okolja, kot so ga vajeni. Obiskali smo muzej v Kobaridu in se nastanili v Kavki, od koder se odpira pogled na Benečijo. Med hojo smo postali nordijci/Nordijci, kakor kdo, se nadihali svežega zraka in pretegnili zasedene ude. Lačen ni ostal nihče, kar brez skrbi, odlično skrbijo za nas.
Pošiljamo lepe pozdrave:
Čuki, Kanje, Vrabčki, vsi iz kavkinega gnezda
